Tema letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine je bila Voda – od mita do arhitekture. V vsakdanjem življenju se najbrž pogosto niti ne zavemo pomembnosti te naravne dobrine: vode. Znano je, da so bili naši dedje veliko bolj povezani z naravo kot mi. Znali so izkoristiti njeno moč in danosti. Zavratec in zaselek Potok sta obdana s tekočimi vodami, zato je bilo na tem območju kar nekaj mlinov. Odločili smo se, da jih raziščemo. Najprej smo odšli do Potoka. Ker o starem mlinu z žago ni ne duha ne sluha, smo na njegovo mesto postavili mlin, ki smo ga izdelali iz odpadne embalaže. Naučili smo se pesem Ob bistrem potoku je mlin, ki je kot nalašč za mlin v zaselku Potok. Poslušali smo pripoved mlinarjevega nečaka. Odšli smo naprej. Ob pomoči domačina smo spoznali še en mlin. V njem smo lahko še videli nekaj orodja.
Samoumevno je, da je na mizi kruh. Premalokrat se zavemo, koliko truda je potrebno, da spečemo okusen in zdrav kruh. Ogledali smo si Tomažinov mlin v Hotedršici, ki je v naši okolici edini še delujoč. Opazovali smo mletje koruze in ječmena. Zanimivo je bilo vodno kolo, ki ga poganja potok, ki izginja v brezno in teče naprej v podzemlju. Malico smo pojedli na PŠ Hotedršica, kjer so nas prijazno sprejeli. Imeli smo le toliko časa, da smo za trenutek začutili utrip življenja na njihovi podružnici. Potem smo si ogledali muzej s starimi predmeti in na koncu še staro hišo s črno kuhinjo. Po postajah so nas vodili vodiči, tamkajšnji prebivalci, ki živijo s svojimi znamenitostmi in so nam jih z veseljem in navdušenjem predstavili. Njihove energije smo se nalezli tudi mi.
