Na pustni torek smo se odpravili na sprehod po vasi z dvema namenom, da ohranjamo našo dediščino ter da obiščemo in spoznamo domačine: naše stare starše, tiste, ki sami že težko gredo dlje kot do kuhinjskih vrat … Zapeli smo jim, zaplesali in z njimi malce poklepetali. Žar v naših očeh, ki smo bili del tega pustnega rajanja, nima cene in je izredno dragocen.
